Naselje Cankova, kot nekdanje trgovsko in krajevno središče zgornjega Poledavja je imelo nekoč status trga, katerega v središču krasi park z vodnjakom, ki izvira še iz fevdalnih časov in je v preteklosti pomenil pomemben vir pitne vode, služil pa je tudi za napajanje grofove živine.  

Vodnjak ima za Cankovo močan simbolni pomen. Ime je namreč nastalo iz besede »conkati«, kar pomeni kapljati. Iz vodnjaka je bilo namreč venomer slišati »conkanje« oz. kapljanje vode.

Danes krasi park obnovljen panonski vodnjak na vzvod in doprsna kipa Jožefa Borovnjaka (1826-1909), duhovnika in narodnega buditelja, ter njegovega učenca, dr. Avgusta Pavla (1886-1946), prvega prekmurskega znanstvenika, jezikoslovca, pesnika in prevajalca slovenskega slovstva v madžarščino. Ob parku se nahaja lepo obnovljena cerkev sv. Jožefa, občinska zgradba, šola, vrtec, vaško-gasilski dom, trgovina, pošta in starodavna Vila Vogler, kjer se nahaja tudi turistično-informacijska pisarna.

Parkovna zasnova Na zahodnem delu ob magistralni cesti Radenci – Murska Sobota leži območje parka, ki je na severu zamejen z zasebno parcelo in potokom Mokoš, vzhodno so nasadi nekdanje drevesnice Tišina, vdolž zahodnega roba poteka magistralna cesta, do južnega roba sega pozidava naselja Tišina. Panonski dvorec leži v parku, oblikovanem v angleškem krajinskem slogu. V njem je nekaj izjemnih primerkov drevnine kot so tulipanovci, rdeči hrast, hrast dob in pušpani. O historični zasnovi parka ni arhivskih virov. Po nekaterih nepreverjenih virih naj bi v parku rasli tudi cedra, magnolije ter vrtnice. Vetrolom in odstranitev drevnine (hrastov) ob prenovi magistralne ceste v zadnjih letih so dodatno zmanjšali drevninski fond, medtem ko se je območje v vhodnem delu parka v preteklosti zaraslo z avtohtonimi vrstami, deloma pa so bili zasajeni v tem območju iglavci. Enota objekta je datirana v 18. stol, z dopolnitvami, dozidavami in spremembo vegetacije v 19. stol in drugi polovici 20 stol.

Po zahodnem robu je v preteklosti potekala kovinska ograja, fiksirana na zidane nosilce. Ograja je bila podprta ob prenavljanju magistralne ceste. V tem času je bilo v območju med magistralno cesto in dvorcem podrtih tudi več dobro razvitih hrastov – dobov.

CERKEV SV. JURIJA Za časa vladavine kneza Koclja so postavili prvo cerkev v vasi Sveti Jurij v Prekmurju in je bila lesena. Kdaj pa so zgradili trdnejšo ni znano, vsekakor je bilo to pred letom 1336. Do današnjih dni sta se od prvotne stare cerkve ohranila prezbiterij (bogoslužni prostor) in zvonik. Ko so leta 1925 gradili novo cerkev so ju vključili v celoto. Leta 1698 je bilo svetišče pokrito s skodlami, ostali deli pa z opeko. Cerkev je bila že obokana, prvotni strop pa je bil raven in lesen. Zvonik je bil zgrajen iz kamna, pokrit z deščicami in je imel le en zvon. Okrog cerkve je bilo pokopališče obdano z zidom. Zvonik so prekrili leta 1774, na vrh so dali pločevinast sklep z dvojnim železnim križem. Obnovljeno cerkev je bila blagoslovljena 1732. leta.

FAROVŠKI VODNJAK Stoji v Sv. Juriju v središču naselja in je obkrožen s stavbo župnišča cerkve Sv. Jurija, športnorekreacijskim centrom, Oš Sv. Jurij in čebelnjakom osnovne šole. Globok je 21 metrov, stalni vodostaj pa je 16 metrov. Menijo, da je vodnjak star več kot 100 let. Starejši občani se še spominjajo zanimivih zgodb, ki so se pletle ob vodnjaku po končanih kmečkih opravilih ali po maši. Služil je za potrebe župnišča in mimoidočim za oskrbo s pitno vodo. Notranji del vodnjaka je zidan s kamnom, nad zemljo pa je konstrukcija z vretenom in kolesom za lažje dvigovanje vode. Pokrit je s strešniki, ves zgornji del pa zaradi varnosti obdan z lesenimi letvami in vratci. Za lažje točenje vode je montirano leseno korito z iztokom. Vodnjak je bil leta 2010 obnovljen s pomočjo Heliosovega sklada.

Spominski park s spomenikom je postavljen v spomin na dogodke leta 1991, v spomin in zahvalo vojakom Teritorialne obrambe, ki so leta 1991 sodelovali v boju za osamosvojitev Republike Slovenije in ubranili mednarodni mejni prehod Kuzma ter zavzeli Stražnico v Kuzmi.

V središču vasi Kuzme zraven cerkve je nastala fontana na sredini novega parkirišča. V središču fontane je “lebdeča” krogla, ki ponazarja svet, obrobljena pa je z obliko Slovenije.

Občina Grad leži sredi zelenega gričevja na zahodnem delu Goričkega. Poleg pestre pokrajine, svežega zraka in možnosti za aktiven oddih je tu moč okusiti goričko kulinariko in si ogledati več kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitosti. Tako nas bogata zgodovina s kulturnimi znamenitostmi popelje tudi v svet nekdanje grajske veličine in številnih legend. Ena od takih naravnih znamenitostih je tudi Kačova mlaka, ki se nahaja v vasi Grad, za gasilskim domom. To je nekdanji ribnik, v katerem se je po legendi vsako popoldne rad kopal zmaj Kač z zlato krono, ki je živel pod mogočno graščino. Zmaj Kač je bil dober zmaj in ljudje so ga imeli radi, saj jih je zmaj Kač varoval pred zlobneži in drugimi naravnimi nesrečami.

Veličino zmajevega kraljevanja pod gradom je najbolj odražala prav zlata Kačeva krona, katero je vsakokrat, ko se je kopal odložil ob rob ribnika. Krona naj bi bila tako veličastna, da je svetloba le-te segala daleč naokrog. Svetloba popoldanskih sončnih žarkov je kmalu izdala zlato, odloženo na skali, ki pa ni pustilo mirnega bližnjega pohlepnega graščaka. Ta si je namreč vedno bolj želel teže tega zlata, a ker sam ni bil dovolj pogumen, je po svojem gospostvu hitro razdal razglas: »Kdor zmaju Kaču uspe ukrasti krono, dobi za roko mojo edino hčerko!«

Tako je zlato krono nekoč ukradel sin grajskega hlapca. Zmaj se je pognal za njim in se raztreščil na železnih kovanih vratih gradu. Danes v mlaki ni več zmaja Kača, njegovi nasledniki so kačji pastirji, dvoživke, vodni polži, obvodne ptice - gnezdišče divje race. Namesto krone, na bregu rastejo rumene perunike, rogoz, trstika, v močvirju nad mlako so vrbe in črne jelše. Na vodni gladini plavajo vodne leče.

Vodnjak je star približno 150 let in je lociran ob cesti Hodoš - Dolenci. Sestavljen je iz okroglega vodnjaka obzidan z navadno opeko ter lesenega ogrodja, ki omogoča dvig vode na poteg. V preteklosti ni imela vsaka domačijo svojega vodnjaka, zato so predvsem občani zgornjega Hodoša dnevno koristili to vodo, poleg tega pa tudi vojaki iz dveh vojašnic. Vodnjak je bil, delno s pomočjo Heliosovega sklada, leta 2007 obnovljen in iz njega prihaja kvalitetna pitna voda.

V Šalovcih se v Frimovem gozdu, ne daleč ob cesti proti Markovcem, nahaja Frimov vodnjak. Ta vodnjak je postavila  grofovska družina Frim okoli leta 1850. V njegovi bližini so tudi edina rastišča zaščitenega dišečega volčina. V preteklosti je bil vodnjak vir pitne vode, danes pa so ga obnovili in si ga v poletnih mesecih ogleda veliko turistov, ki se lahko osvežijo s pitno vodo iz vodnjaka.

Frimov vodnjak, ki ga je leta 1850 zgradila grofovska družina Frim, še danes osvežuje s pitno vodo. V neposredni bližini pa so tudi rastišča zaščitenega dišečega volčina.

Gornji Petrovci so zaradi ugodne lege postali središče severovzhodnega dela Goričkega. Območje s plitkimi potoki je ravno pravšnje za življenjski prostor vidre, ki je tukaj še posebej pomembna.

Začetki odkritja izvira zdravilne termomineralne vode segajo blizu pet desetletij nazaj, ko je v moravskih vrtinah namesto nafte pritekla – vroča voda. Kemična analiza v švedskem inštitutu je moravsko vodo potrdila za zdravilno (7. september 1962), čez dve desetletji je sledil razcvet zdraviliškega turizma. S prenočitvenimi kapacitetami in ponudbo kulinarike je kraj svoj sprva podeželski značaj spremenil v izrazito turističnega.

Pred skoraj tremi desetletji se nekdanji Moravci preimenujejo v Moravske Toplice, ki so danes tudi administrativno središče in kjer je sedež istoimenske občine, ustanovljene pred blizu 20 leti.

Razvoj turistične dejavnosti v Termah 3000 v Moravskih Toplicah temelji na edinstveni naravni črni termomineralni vodi. Kopanje v črni termo-mineralni vodi organizem krepi, s svojo toploto in bogato kemijsko sestavo bo olajšala marsikatero zdravstveno težavo, njene blagodejne učinke pa lahko izkusite tudi v številnih wellness storitvah.
Črna voda kot voda z visoko vsebnostjo mineralnih snovi ima protibolečinski učinek, kot hidrogenkarbonatna voda pa širi žile, zato zelo pozitivno vpliva na kronično-vnetne procese različnih lokacij in vzrokov. Znan je njen pomirjevalni učinek, saj zmanjšuje živčno vzburjenost. Črna termomineralna voda ima blogodejne učinke na počutje, predvsem pri revmatskih tegobah in težavah z lokomotornim sistemom. Izviri termomineralne vode danes brbotajo v dvojih moravskotopliških termah, v Termah 3000 in v Termah Vivat.

Zgodba o mladeniču, ki si je želel kopanja v vroči vodi

Vrtino so zapečatili in jo označili kot smrtno nevarno. Še dobro, da je leto kasneje radovedni mladenič, ki si je zaželel kopanja v vroči vodi, ventil spustil in z izvirsko vodo napolnil bližnji jašek. Novica o novem lokalnem "bazenu" se je hitro širila, obiskovalci pa so kar kmalu ugotovili, da je voda v njem vse prej kot škodljiva. Poročali so o izboljšanem počutju, prenehanju bolečin in celo ozdravitvah bolezni. Pot k enemu največjih slovenskih zdravilišč je bila začrtana.

Puconski park je za razliko od drugih parkov, nekaj posebnega, saj obdaja spomenik kulturne dediščine, ki predstavlja najstarejšo evangeličansko cerkev na Slovenskem. Sam park je s strani lastnikov verjetno bil urejen z namenom, odvračanja direktnih pogledov s strani ceste na sam vhod cerkvi, verjetno pa tudi iz praktičnih razlogov nudenja sence in pa druženja na klopeh pod mogočnimi krošnjami dreves.

Puconski park obdaja najstarejšo evangeličansko cerkev na Slovenskem. Zasadili so ga, da bi zastrli pogled na cerkveni vhod, senca mogočnih krošenj pa je tudi priložnost za druženje na klopcah.